Poslovne informacijske rešitve in digitalna transformacija
Znanstvene monografije
Sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev in digitalna transformacija v podjetjih
Avtorja: Simona Sternad Zabukovšek, Samo Bobek
Leto izdaje: 2023
Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij
Avtorja: Samo Bobek, Zdenko Deželak, Irena Šišovska Klančnik, Uroš Zabukovšek, Simona Sternad Zabukovšek
Leto izdaje: 2023
Digitalna transformacija in poslovne informacijske rešitve
Avtorji: Simona Sternad Zabukovšek, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj, Samo Bobek
Leto izdaje: 2020
Sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev in digitalna transformacija v podjetjih (2023)
Znanstvena monografija
Sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev in digitalna transformacija v podjetjih
Avtorja: Simona Sternad Zabukovšek, Samo Bobek
Sprejemanje novo uvedene IT/IS s strani uporabnikov je kritično za uspešno uporabo IT/IS. V splošnem je sprejetje opredeljeno kot pozitivno dojemanje IT/IS in posledično kot pozitivna odločitev posameznikov, da jih uporabljajo. Skupno vprašanje strokovnjakov in raziskovalcev je, zakaj ljudje nekatere nove IT/IS sprejmejo bolje od drugih.
Zato smo se v prvem delu knjige najprej osredotočili na bibliometično analizo znanstvenih objav s področja sprejemanja IT/IS za digitalno transformacijo. Nadalje smo izpostavili razvoj ter delitev modelov in teorij sprejetja IT/IS. Na področju razumevanja človeških vidikov uporabe IT/IS obstajajo trije pristopi, vendar smo se omeji na modele sprejetja tehnologije. V znanstveni monografiji smo raziskali in predstavili najpomembnejše modele sprejetja IT/IS. V drugem delu znanstvene monografije smo se omejili na sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev. Glede na kompleksnost rešitev ERP in stopnjo neuspešno uvedb le-teh je bilo v preteklosti izvedenih malo študij, ki bi obravnavale sprejetje tehnologije z vidika posameznih uporabnikov in ki vključujejo več dejavnikov, ki vplivajo uporabo. To je bil osnovni problem, na osnovi katerega smo pripravili in raziskali model sprejemanja poslovnih informacijskih rešitev (ERPAM), predstavljen v tretjem poglavju znanstvene monografije skupaj s pomembnejšimi ugotovitvami, do katerih smo prišli na osnovi več kot desetletnega raziskovanja tega področja.
Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij (2023)
Znanstvena monografija
Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij
Avtorji: Samo Bobek, Zdenko Deželak, Irena Šišovska Klančnik, Uroš Zabukovšek, Simona Sternad Zabukovšek
Znanstvena monografija obravnava področje trajnostne digitalne preobrazbe, na katero vpliva tako izbira tehnološke platforme kot tudi informacijska arhitektura digitaliziranih organizacij. Evropska unija (EU) je opredelila digitalno preobrazbo kot eno od ključnih področij razvoja. Evropska komisija je oblikovala in objavila vizijo in smernice za digitalno preobrazbo, ki vključujejo tudi cilje EU na področju digitalne preobrazbe. EU se tudi zaveda izzivov, povezanih z onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, ki jih onesnaževanje povzroča, ter njihove povezanosti z digitalno preobrazbo. EU je objavila “European Green Deal”, ki temelji na konceptih trajnostnega razvoja Združenih narodov. Celovita trajnostno usmerjena obravnava digitalne preobrazbe tako vključuje združitev poslovnih procesov in digitalnih tehnologij v digitalizirano poslovanje.
Zato je v prvem delu znanstvene monografije poudarek na digitalni preobrazbi in odgovorih na vprašanje, kako lahko informacijske tehnologije in informacijske rešitve vplivajo na trajnostni razvoj podjetij in družbe. V drugem delu znanstvene monografije je opredeljen sodoben koncept informacijske arhitekture digitaliziranih organizacij. Pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi organizacij imajo poslovne informacijske rešitve, ki jih organizacije uporabljajo za informacijsko podporo svojih poslovnih procesov in delovnih tokov. Najpomembnejši predstavnik poslovnih informacijskih rešitev so celovite informacijske rešitve (rešitve ERP). Poleg teh pa v skupino poslovnih informacijskih rešitev uvrščamo tudi rešitve za upravljanje odnosov s strankami (rešitve CRM), rešitve za upravljanje dokumentnih sistemov (rešitve DMS), rešitve digitalnega marketinga ter mnoge druge. Za omenjene poslovne informacijske rešitve so v drugem delu znanstvene monografije opisane opredelitve in njihove značilnosti, ponudniki teh poslovnih informacijskih rešitev in podrobnejši opis posameznih poslovnih informacijskih rešitev, prisotnih na slovenskem trgu. Tako si lahko bralec za vsak sklop raziskanih informacijskih rešitev ustvari začetni vtis o uporabnosti posameznih rešitev za posamezno podjetje oz. organizacijo.
Digitalna transformacija in poslovne informacijske rešitve (2020)
Znanstvena monografija
Digitalna transformacija in poslovne informacijske rešitve
Avtorji: Simona Sternad Zabukovšek, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj, Samo Bobek
Predgovor
Znanstvena monografija Digitalna transformacija in poslovne informacijske rešitve obravnava področji digitalne transformacije in poslovnih informacijskih rešitev, s poudarkom na celovitih informacijskih rešitvah – rešitvah ERP (angl. Enterprise Resource Planning). Obe področji sta v zadnjem času vse bolj povezani. Rešitve ERP vstopajo v zrelo fazo svojega prvega življenjskega cikla in vse pogosteje se pojavlja vprašanje, kakšen bo njihov naslednji življenjski cikel. Digitalna transformacija pa je v začetnih fazah življenjskega cikla in njene nadaljnje faze se šele nakazujejo, kakšne bodo. Ker rezultati raziskovanja implementacije rešitev ERP kažejo, da je uspešna uvedba rešitev ERP in njihova uporaba na višjih ravneh pogoj za digitalno transformacijo, lahko pričakujemo, da bosta obe področji v prihodnje zelo povezani. Sklepamo lahko, da bodo poslovne informacijske rešitve, še posebej rešitve ERP, vir in hkrati priložnost za »preboje« (angl. disruptions), ki so temeljna značilnost digitalne transformacije.
Znanstvena monografija je nastala na osnovi prvih raziskav na tem področju raziskovanja, ki so bile vključene v znanstveno magistrsko in doktorsko nalogo prve avtorice, in vključuje rezultate znanstvenega dela zadnjih let avtorjev iz Raziskovalnega programa št. P5–0023, Podjetništvo za inovativno družbo, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in izsledke iz mednarodnih Erasmus+ projektov Spationomy 2.0 (grant No. 2019-1-CZ01-KA203-061374) in Economics of Sustainability (grant No. 2019–1-PL01-KA203-065050). Za njen nastanek je pomembno tudi sodelovanje s podjetji, ki sodelujejo pri študijskih programih e-poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in ki omogočajo vključevanje izkušenj in primerov v univerzitetni študijski program Ekonomske in poslovne uvede – usmeritev Elektronsko poslovanje, v magistrski študijski program Ekonomske in poslovne vede – usmeritev Management informatike in elektronskega poslovanja ter v doktorski študijski program Ekonomskih in poslovnih ved.
