Od izziva do prototipa: delavnica Design Thinking
V sredo, 4. novembra 2026, je na Katedri za e-poslovanje v okviru magistrskega predmeta Strateški vidiki managementa e-poslovanja potekala praktična delavnica Design Thinking. Delavnico sta izvedla Matej Štumberger in Aljaž Vidovič iz podjetja NotBadLab, študenti pa so se skozi praktično delo spoznali s pristopom reševanja problemov, ki v ospredje postavlja uporabnika, njegove potrebe in iskanje inovativnih rešitev.

Osrednji izziv delavnice je bil zelo blizu študentskemu vsakdanu: Kako bi s sodobno tehnologijo študentom olajšali organizacijo študija in študijskih obveznosti?
Študenti so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so si nadele imena SAPtivisti, Info managerji, Smart Student Lab in Samo ideja. Skupine so se reševanja izziva lotile postopoma. Začele so z zbiranjem asociacij in različnih pogledov na problem, nato pa z intervjuji raziskovale konkretne izkušnje in težave uporabnikov. Pridobljene ugotovitve so združevale, določile ključne probleme ter oblikovale persone z njihovimi cilji, navadami, težavami in potrebami. Na tej podlagi so opredelile izhodišče za razvoj rešitev.
Glavna dejavnost podjetja NotBadLab je razvoj programske rešitve po meri za podjetja in startupe. Pri svojem delu povezujejo načrtovanje projektov, UX/UI, razvoj spletnih in mobilnih aplikacij, integracije ter svetovanje pri digitalni transformaciji.
V nadaljevanju so se skupine osredotočile na ustvarjanje in izbor idej. Študenti so predloge najprej oblikovali individualno, nato pa jih v skupinah združevali, dopolnjevali in izbrali najobetavnejšo smer. Izbrane rešitve so podrobneje opredelili z vidika uporabnika, problema, ključnih funkcionalnosti in konkretnega scenarija uporabe.
Pomemben del delavnice je predstavljala tudi povezava metodologije Design Thinking z generativno umetno inteligenco. Končni rezultat tako ni ostal zgolj pri ideji na papirju. Študenti so s pomočjo chatbota pripravili prototip predlagane rešitve, preverili ključni scenarij njegove uporabe in ga na koncu predstavili drugim udeležencem delavnice.
Takšna oblika dela je študentom omogočila, da so na konkretnem primeru izkusili celotno pot od razumevanja uporabnika in opredelitve problema prek razvoja idej do izdelave in predstavitve prototipa. Ob tem so lahko neposredno preizkusili tudi, kako lahko generativna umetna inteligenca podpre ustvarjalni proces in omogoči hitrejši prehod od ideje do prvega preverljivega koncepta rešitve.



Comments